V medijih in na splošno ter v strokovnih krogih je največkrat omenjena KVT (Kognitivno vedenjska terapija) kot najbolj uspešna terapija pri premagovanju OKM simptomov.
Kaj sploh je KVT?
Kognitivno vedenjska terapija (KVT) velja za enega najpogosteje priporočenih psihoterapevtskih pristopov pri obsesivno kompulzivni motnji (OKM). Številnim ljudem pomaga zmanjšati simptome in izboljšati kakovost življenja.
Pri KVT se klient uči prepoznavati povezavo med mislimi, čustvi in vedenjem. Posebej pomemben del obravnave OKM je postopno soočanje z neprijetnimi občutki in zmanjševanje kompulzivnih vedenj, ki kratkoročno zmanjšujejo tesnobo, dolgoročno pa težave pogosto vzdržujejo. Terapevt s pomočjo določenih metod in tehnik pomaga klientu pri spreminjanju določenih vzorcev, ki klientu otežujejo življenje. Gre za tehnike, ki so osredotočene na trenutno življenje in na TUKAJ in ZDAJ. Na podlagi tega modela naša čustva in vedenja namreč niso odvisna od zunanjih dogodkov. Bolj je pomembno to kakšen pomen mi sami pripišemo določenim dogodkom.
KVT temelji na predpostavki, da je vedenje namreč naučeno. In če je naučeno, potem pomeni, da se lahko motečega vedenja odvadimo in naučimo bolj funkcionalnega vedenja.
Klient si s pomočjo terapevta določi cilje, ki pa morajo biti stvari in konkretni. Pomembno mesto v KVT imajo terapevtske naloge, ki jih klient samostojno izvaja med posameznimi seansami. Na začetku zdravljenja je dejavnejši terapevt, pozneje pobudo prevzame klient.
KVT terapija spada med strukturirane in bolj časovno omejene terapije. Ponavadi poteka od deset do štiriindvaset terapevtskih ur, ki ponavadi potekajo enkrat na teden.
KVT se lahko kombinira s psihiatrično pomočjo in medikamentoznim zdravljenjem.
V praksi se pokaže, da je odziv na KVT zelo različen. Nekateri klienti poročajo o pomembnem izboljšanju simptomov. Pri drugih pa se izkaže, da zgolj vedenjske in kognitivne tehnike ne zadoščajo za razumevanje globljih vzrokov njihove stiske.
OKM namreč ni enaka pri vseh ljudeh. Za nekoga so v ospredju vsiljive misli in rituali, pri drugem pa so pomembni tudi občutki sramu, krivde, nizke samopodobe, travmatične izkušnje ali težki odnosi iz preteklosti. V takšnih primerih je lahko koristno širše psihoterapevtsko raziskovanje človekovega notranjega doživljanja.
KVT se priporoča za OKM takrat, ko ne gre za tako hude simptome in ko je klient pripravljen delati naloge.
KVT se pa odsvetuje, ko gre za res hude simptome, ko klient želi odkriti vzroke vseh svojih težav v otroštvu, ko je šlo za res hude zlorabe ali travme v otroštvu in je OKM nastala kot posledica teh travmatičnih dogodkov in ko klient ni sposoben aktivno delati naloge. V takih primerih je boljše si izbrati kakšno drugo vrsto terapije. Lahko se pa KVT uporabi kasneje, ko je klient že boljše in je sposoben tudi sodelovati pri KVT terapiji.
Se pa v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja tretji val KVT.
Tretji val KVT se pa odmika od klasičnega spreminjanja vsebine misli. Namesto tega se osredotoča na spreminjanje vašega odnosa do misli in spodbujanje psihološke prožnosti. Osredotoča se na to, kako se odzovete na misel, ne pa na to, ali je misel pravilna ali ne.
Glavni pristopi tretje veje vključujejo:
- ACT (terapija sprejemanja in predanosti): gre za terapijo sprejemanja in predanosti, kjer se učimo sprejemati neprijetne občutke in delovanja v skladu z našimi osebnimi vrednotami.
- DBT (dialektična vedenjska terapija): združuje KVT s čuječnostjo in uravnavanjem čustev; prvotno je bila razvita za mejno osebnostno motnjo.
- MBCT (kognitivna terapija, ki temelji na čuječnosti):gre za strukturiran psihološki program, ki združuje prakse čuječnosti s pristopi KVT. Primarno je bila namenjena preprečevanju ponovitve epizod depresije.
- Shema terapija: je celosten psihoterapevtski pristop, ki povezuje elemente KVT, geštalta in teorije navezanosti. Namenjena je prepoznavanju in spreminjanju globoko ukoreninjenih, nefunkcionalnih čustvenih in vedenjskih vzorcev (shem) ter stanj, ki izvirajo iz neizpolnjenih razvojnih potreb v otroštvu.
- Čuječnost (Mindfulness): razvija neeobsojajoče zavedanje, ki pomaga prekiniti avtomatske negativne odzive na stres.
Pri svojem delu zato verjamem v individualen pristop. Nekaterim klientom zelo pomagajo strukturirane tehnike, drugi potrebujejo več prostora za razumevanje čustev, odnosov in osebne zgodovine. Cilj ni slediti eni sami metodi, temveč poiskati pristop, ki posamezniku najbolj pomaga.
Če se soočate z obsesivnimi mislimi, kompulzijami ali drugimi oblikami OKM, je pomembno vedeti, da pomoč obstaja. Prvi korak je pogosto že pogovor s strokovnjakom, ki skupaj z vami razišče, kakšna oblika podpore bi bila za vas najprimernejša.
V medijih sem velikokrat spregovorila o mojih izkušnjah z OKM. Nekaj je bilo prispevkov na TV, nekaj v revijah, nekaj na spletu. Žal do ene radijske oddaje ne morem več dostopat. Do vseh ostalih prispevkov pa imam še vedno dostop.
* December 2013 oddaja Tednik - Ujetniki lastnih strahov. Prispevek si lahko pogledate TUKAJ.
* Februar 2014 oddaja Turbulenca - OKM. Prispevek si lahko ogledate TUKAJ.
* Marec 2019 revija Zarja - Kako sta Janja in Sandra premagali OKM. Povezava se nahaja TUKAJ.
* September 2019 oddaja Tednik - Obsesije, ki hromijo. Posnetek si lahko ogledate TUKAJ.
* Oktober 2021 spletni postal MMC - Znova normalno živim in si vračam, kar mi je odvzela OKM. Klikni TUKAJ.
* September 2023 revija Onaplus - 24 let trpela hude muke, ker ji niso postavili prave diagnoze. Klikni TUKAJ.
Morda bi vas zanimali tudi blogi s podobno vsebino. Na spodnjih povezavah so še trije blogi s podobno OKM vsebino.
Moja zgodba z OKM (obsesivno kompulzivno motnjo): od osebne izkušnje do terapevtskega dela
Kako sem doživljala OKM: misli, strahovi in začetek obsesivno kompulzivne motnje?
OKM: ali lahko zgodnja separacija vpliva na razvoj obsesivno kompulzivne motnje?
Katera psihoterapija je najbolj učinkovita za OKM (obsesivno kompulzivno motnjo)?