Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) - obsesije, kompulzije, vrste OKM, pogostost, vzroki in dejavniki tveganja, diagnosticiranje in zdravljenje

Kaj konkretno je OKM (obsesivno kompulzivna motnja) in kako se kaže

Kaj so obsesije in kompulzije ter kakšne so razlike

Za OKM (obsesivno kompulzivno motnjo) so značilne prisilne misli (obsesije) in/ali prisilna dejanja (kompulzije). V angleščini je OKM dejansko OCD - Obsessive-Compulsive Disorder. Obsesije so prisilne misli ali vsiljivke, ki se osebi, ki jih ima, ponavljajo oz. vrivajo. Te vsiljivke so nezaželjene in ponavadi neprimerne vsebine. Zelo so vztrajne in trdovratne in osebam povzročajo hudo tesnobo, zato se jih osebe poskušajo znebiti. To pa osebe poskušajo na različne načine: poskušajo jih ignorirati, nevtralizirati ali pa zatreti. Ponavadi pa to naredijo s kakšno drugo mislijo ali celo dejanji, ki pa se imenujejo kompulzije. Obsesije posameznik doživlja, kot da prihajajo od nekje zunaj, nekaj, s čimer se posameznik ne identificira, se ne želi identificirati ter v njem vzbuja strah pred samim seboj. Kompulzivna dejanja pri obsesivno kompulzivni motnji (OKM) so ponavljajoča se vedenja (rituali) ali miselni procesi, ki jih posameznik izvaja, da bi zmanjšal tesnobo ali preprečil namišljen dogodek. Ta dejanja so strogo določena s pravili in nudijo le začasno olajšanje. Kompulzije so nekakšna prizadevanja za nadzor nad tesnobo, ki jo povzročijo obsesije.

Primer: če se nekdo boji, da ima raka ali kakšno drugo bolezen, bo kar naprej prebiral določene članke na spletu in hodil na različne zdravniške preglede. To mu bo na začetku res v pomoč in ko bodo vsi izvidi negativni, bo olajšanje precej kratkotrajno. Že kmalu bodo namreč nastopile druge vsiljivke, ki bodo sprožile novo kompulzivno vedenje. Žal lahko izvajanje kompulzij celo okrepi obsesivno kompulzivni cikel. Ko človek podleže kompulziji, obstaja še večja nevarnost, da ji bo vnovič podlegel, ker se ob tem v možganih sproži samonagrajevalni sistem, saj mu to vedenje prinese olajšanje.

Najpogostejše vrste obsesij in posledično kompulzivnih dejanj

I. Kontaminacija (okužba in umazanija)

• Obsesija: pretiran strah pred mikrobi, umazanijo, telesnimi izločki ali strupenimi snovmi.
• Kompulzivno dejanje: dolgotrajno umivanje rok, pretirano razkuževanje prostorov ali izogibanje stikom z javnimi predmeti. 

II. Preverjanje

• Obsesija: strah, da bi povzročili nesrečo, poškodovali sebe ali druge ali da bi spregledali pomembno podrobnost (npr. nezaprta vrata, prižgan štedilnik).
• Kompulzivno dejanje: večkratno preverjanje ključavnic, pip ali aparatov, kar osebi vzame veliko časa. 

III. Simetrija, red in natančnost

• Obsesija: neznosno nelagodje, če predmeti niso poravnani, zloženi po določenem pravilu ali če stvari niso *popolne*.
• Kompulzivno dejanje: neskončno urejanje predmetov v ravne linije ali po barvnih vzorcih.

IV. Vsiljive misli (agresivne, verske ali spolne)

• Obsesija: neprijetne, grozljive ali tabu misli, ki so v popolnem nasprotju z osebnimi vrednotami posameznika (npr. strah, da bi poškodoval bližnjega, bogokletne misli ali vsiljene podobe spolnega nasilja).
• Kompulzivno dejanje: miselni rituali, ponavljanje določenih besed (mantre) ali izogibanje situacijam, ki bi lahko sprožile misli.

V. Kopičenje (zbiralništvo)

• Obsesija: neobvladljiva potreba po zbiranju in shranjevanju na videz neuporabnih stvari ali odpadkov.
• Kompulzivno dejanje: nezmožnost zavreči stvari, kopičenje predmetov, ki vodijo v popolno zapolnjenost bivalnih prostorov. 

VI. Somatske (telesne) obsesije

• Obsesija: pretirana osredotočenost na delovanje lastnega telesa in strah pred skrito boleznijo ali telesno hibo.
• Kompulzivno dejanje: stalno preverjanje srčnega utripa, dihanja ali pregledovanje telesa.

Koliko ljudi zboli za OKM in kdaj se ponavadi pojavijo prvi simptomi

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je četrta najpogostejša duševna motnja. V splošni populaciji se pojavlja s pogostostjo med 1 % in 3 %, pri čemer različni viri ocenjujejo povprečno prevalenco na približno 2,3 %. Za potrditev diagnoze morajo simptomi (obsesije ali kompulzije) posamezniku vzeti več kot eno uro na dan in ga pomembno ovirati v vsakdanjem življenju. 

Simptomi se najpogosteje začnejo že v otroštvu, najstniških letih ali v zgodnjem mladostništvu.

Razširjenost obsesivno kompulzivne motnje (OKM) je med odraslimi ženskami in moškimi v splošnem dokaj enaka, vendar se razmerje razlikuje glede na starostno obdobje:

* v odrasli dobi: motnjo nekoliko pogosteje diagnosticirajo pri ženskah.

* v otroštvu: OKM je pogostejša pri dečkih in moških, pri katerih se znaki običajno začnejo kazati že prej kot pri deklicah.

Vzroki za nastanek OKM in dejavniki tveganja

Točni vzroki za nastanek obsesivno kompulzivne motnje (OKM) še vedno niso popolnoma pojasnjeni. Strokovnjaki menijo, da je stanje posledica prepleta genetskih dejavnikov, osebnih obremenitev, okoljskih, bioloških, psiholoških dejavnikov ter drugih dejavnikov, ki vplivajo na delovanje človekovih možganov.

* Genetika: dednost igra pomembno vlogo. Če ima oseba v družini bližnjega sorodnika z OKM ali kakšno drugo motnjo, je tveganje za pojav motnje znatno večje. 

* Osebne obremenitve                  
- slabi odnosi v družini,
- pomembne izgube: smrt, ločitev
- bolezen
- hujši dogodki: zloraba
- stresni dogodki: rojstvo sorojenca.

* Dejavniki okolja:
- menjava šole
- selitve
- nizek socialno ekonomski status
- vojne
- naravne ali drugačne katastrofe.

* Biološki dejavniki:
- prirojena nagnjenost
- možganske posebnosti
- avtoimuna bolezen.

* Psihološki dejavniki: naučeni vzorci vedenja in specifični načini soočanja s stresom ali tesnobo lahko vodijo v razvoj kompulzivnih ritualov.

* Druga duševna stanja: pogosto se pojavlja sočasno z drugimi anksioznimi motnjami ali depresijo. 

Diagnosticiranje OKM

Diagnosticiranje obsesivno kompulzivne motnje (OKM) temelji na kliničnem ocenjevanju. To klinično ocenjevanje opravljajo za to usposobljeni strokovnjaki. Ti strokovnjaki so lahko psihiatri ali klinični psihologi. Diagnoza je potrjena, ko prisotne vsiljive misli (obsesije) ali ponavljajoča se dejanja (kompulzije) močno vplivajo na vsakdanje življenje.

Postopek diagnosticiranja ponavadi poteka na takšen način:

* Klinični intervju: specialist z vprašanji oceni naravo klientovih misli in vedenja ter preveri, kako zelo ga ovirajo.

* Diagnostični kriteriji: strokovnjak preveri ali stanja klienta ustrezajo mednarodnim merilom (npr. DSM-5 ali MKB-11). Pogoj za diagnozo je, da obsesije ali kompulzije vzamejo več kot eno uro na dan. povzročajo hudo stisko ali pomembno ovirajo vsakodnevno delovanje.

* Ocenjevalni vprašalniki: za lažjo oceno se uporabljajo določeni standardizirani testi.

Zdravljenje OKM

Zdravljenje obsesivno kompulzivne motnje (OKM) običajno vključuje kombinacijo psihoterapije in zdravil. Okrevanje je dolgotrajen proces, a z ustreznim pristopom se simptomi občutno izboljšajo pri kar pri 60 do 80% bolnikov.

Glavni pristopi k zdravljenju OKM so:

* Psihoterapija: največ se omenja KVT terapija. Velja za najučinkovitejšo obliko psihoterapije za OKM. Poseben poudarek je na metodi izpostavljanja in preprečevanja odziva - ERP, kjer se oseba sooči s svojimi vsiljivimi mislimi, hkrati pa se uči opustiti kompulzivne rituale. Sama bi tukaj zaradi lasnih izkušenj več poudarka dala bolj globinskim vrstam psihoterapije. Sicer pa bolj zdravi sam terapevtski odnos kot pa tehnike.

* Zdravljenje z zdravili: psihiatri in zdravniki pogosto predpišejo antidepresive, predvsem zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI). Ta zdravila pomagajo uravnavati kemično neravnovesje v možganih in zmanjšujejo intenzivnost obsesij in kompulzij.

* Celostna podpora in različne alternative: uspešnost zdravljenja lahko podprete z različnimi tehnikami sproščanja za lajšanje stresa, nekateri centri pa ponujajo tudi nevroterapije (kot je neurofeedback).

V medijih sem velikokrat spregovorila o mojih izkušnjah z OKM. Nekaj je bilo prispevkov na TV, nekaj v revijah, nekaj na spletu. Žal do ene radijske oddaje ne morem več dostopat. Do vseh ostalih prispevkov pa imam še vedno dostop.

* December 2013 oddaja Tednik - Ujetniki lastnih strahov. Prispevek si lahko pogledate TUKAJ.

* Februar 2014 oddaja Turbulenca - OKM. Prispevek si lahko ogledate TUKAJ.

* Marec 2019 revija Zarja - Kako sta Janja in Sandra premagali OKM. Povezava se nahaja TUKAJ.

* September 2019 oddaja Tednik - Obsesije, ki hromijo. Posnetek si lahko ogledate TUKAJ.

* Oktober 2021 spletni postal MMC - Znova normalno živim in si vračam, kar mi je odvzela OKM. Klikni TUKAJ.

* September 2023 revija Onaplus - 24 let trpela hude muke, ker ji niso postavili prave diagnoze. Klikni TUKAJ.